Test: Kia e-Soul – Za (električno) dušo
Delo, 13.08.2020

V tretji generaciji soul v Evropo prihaja le kot električni avtomobil, ki ponovno določa visoke standarde, a je zdaj bolj uporaben tudi za družine

3.9.2020

Kia Soul je posebnež, ki bi ga marsikdo pozabil, če ga ne bi pred petimi leti v drugi generaciji predstavili tudi v električni izvedbi. To ni bil še eden od cele vrste električnih pionirjev, temveč dodelan avtomobil z dosegom skoraj 300 kilometrov, kar je bilo občutno več od večine konkurence.

V tretji generaciji soul v Evropo prihaja le kot električni avtomobil (zdaj e-soul, ne več soul EV), ki ponovno določa visoke standarde, a je zdaj bolj uporaben tudi za družine, žal je cenovno postavljen precej visoko, po možnosti dobave pa vsaj za zdaj spet močno omejen.

Oblikovno je e-Soul ostal prepoznaven, a za odtenek manj avantgarden (bolj sprejemljiv?) kot prejšnje različice. Razmeroma dolg motorni prostor se zaključi s  precej strmim vetrobranom, zadek je strmo odsekan, zaradi česar bi pričakovali veliko prostora v prtljažniku. V resnici ga je občutno več kot pri prejšnji generaciji, toda za 4,2 metra dolg avtomobil 315 litrov ni ekstremno veliko. Pohvaliti velja možnost uporabe dvojnega dna, tako bi e-soul vendarle lahko postal tudi (prvo) družinsko vozilo.

V notranjosti ni nobenega eksperimentiranja, kar je dobra novica. Voznikov delovni prostor, stikala in gumbi (da, še izdelujejo avtomobile, ki jih imajo) ter vmesnik infozabavne naprave so organizirani logično in intuitivno, upravljanje ni nič drugačno kot pri »običajnih« avtomobilih.

Posebna je prestavna »ročica«, gre namreč za okrogel gumb, upravljanje pa je spet logično – desno za vožnjo naprej, levo za vožnjo nazaj, pritisk za vrnitev v parkirno prestavo, ki se zgodi tudi samodejno, ko izklopimo motor. Pod volanskim obročem sta še lopatici za odrejanje moči rekuperacijskega zaviranja – pri največji moči zavornega pedala skoraj ne boste več uporabili, zahteva pa tak način vožnje nekaj več občutka.

E-soul sicer povsem spodobno pospeši, a ne lovi čustev na cenene športne finte. Želi biti predvsem neobremenjujoč, motor brez težav vleče tudi pri večjih hitrostih, tišina v avtomobilu je  zgledna, občutek med vožnjo pa zelo prijeten, voznik ima vseskozi nadzor nad dogajanjem.

 

Volanski mehanizem je odziven, nagibanja ni, prav tako e-soul ni športno trd ali majavo mehak. Dobre občutke okrepi celoten električni pogonski sistem. Med vožnjo po mestu je s porabo od 12 do 13 kWh/100 km med najbolj učinkovitimi, a tudi na daljših avtocestnih poteh se lahko zanesete, da boste brez težav premagali vsaj 300-kilometrsko razdaljo.

Na testu smo redno presegali 350 kilometrov med dvema polnjenjema, tudi čez 400 kilometrov bi šlo z malo manj težko nogo in manj vožnje po avtocesti.

Za vsakdanje potrebe je povsem zadostovalo polnjenje na domačem šuku, čez noč smo e-soula obogatili z energijo za skoraj 200 kilometrov. Za kaj več se je bilo treba zapeljati do hitre vtičnice, tam, denimo v dobre pol ure, napolniti baterijo do 80 odstotkov in popolnoma napolniti potem doma.

Če sem pri prvem soulu EV napisal, da je bil prvi električni avtomobil, s katerim sem brez polnjenja in stresa prišel iz Ljubljane do Bleda in nazaj, je esoul prvi, ki mu je brez vmesnega polnjenja tudi po vrnitvi iz Portoroža ali Bele krajine ostalo dovolj energije (za več kot 100 kilometrov), da mi ni bilo treba takoj iskati vtičnice. S tem se je spet dvignil nad tekmece, a teh bo v prihodnosti vedno več, zato bo zanimivo predvsem, kako bo e-Soul konkurenčen s ceno.

Za ogled originalnega članka, prosimo, prenesite spodnjo pdf datoteko.

 

Vsa Kompaktna SUV Športna EV / Hibridna Karavani